Prijava

Pozabil sem geslo
Registracija

23. 12. 1990 / Plebiscit o samostojni in neodvisni Sloveniji

Ideja o plebiscitu, kot možnem načinu osamosvojitve se je v letu 1990 pojavila večkrat. Demos ga je januarja 1990 predvidel v programu z naslovom Deklaracija o samoodločbi. 4. oktobra istega leta je plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti v skupščini, sicer neuspešno, predlagala opozicijska Socialistična stranka Slovenije.

Ideja o plebiscitu je bila zopet aktualna v Poljčah, 10. novembra. Na posvetu poslancev Demosa je bil sprejet predlog piscev ustave Petra Jambreka, Toneta Jerovška in Tineta Hribarja o plebiscitu. DEMOS je sicer sprva razmišljali o referendumu o novi slovenski ustavi, ki bi Slovenijo že opredelila in razglasila za samostojno državo, kar pa v tistem času ni bilo realno izvedljivo.

Po kratkotrajnih usklajevanjih je Skupščina Republike Slovenije  6. decembra 1990 na skupni seji vseh treh zborov sprejela Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Zanj so glasovali 204 delegati, proti ni bil nihče, štirje so se vzdržali.

Poleg zakona o plebiscitu je bil izglasovan še Razglas državljanom Republike Slovenije, v katerem je Skupščina RS pozvala volivke in volivce k udeležbi na plebiscitu in pojasnila pomen plebiscita in odločitve za samostojno in neodvisno državo.

Tik pred sejo parlamenta je bil dosežen in podpisan Sporazum političnih strank in poslanskih skupin Skupščine RS o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo. O besedilu sporazuma, ki ga je predlagala in prvi osnutek napisala Spomenka Hribar, je ustno poročal predsednik ustavne komisije, objavljen je bil 11. decembra v skupščinskem Poročevalcu, skupaj z ostalimi plebiscitnimi dokumenti.

Istega dne je bil sprejet tudi predlog predsedstva, vlade in dveh poslanskih klubov o potrebnem številu glasov potrebnih za uspešnosti referenduma. Za pozitiven rezultat bi morala glasovati večina vseh glasovalnih upravičencev.

6. decembra so delegati vseh treh zborov Skupščine RS sprejeli še dva dokumenta. Izjava o dobrih namenih, je manjšinama in pripadnikom drugih narodnosti s stalnim bivališčem v Sloveniji zagotavljala vse z ustavo določene pravice na področju kulturnega in jezikovnega razvoja in možnost za pridobitev državljanstva, če to želijo. Sprejeta je bila še Deklaracija o spoštovanju temeljnih konvencij Sveta Evrope, v kateri je Slovenija izrazila željo, da postane enakopravna članica Sveta Evrope.

23. december 1990 ob 7. uri so se odprla volišča po vsej državi in pred volivci je bil listek z vprašanjem: » Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« Ob volilni udeležbi več kot 93 % volilnih upravičencev oz. 1.361.738 volivcev je na zastavljeno vprašanje pritrdilno odgovorilo 1.289.369 volivcev oz. 88,5% vseh glasovalnih upravičencev, proti jih je bilo 57800.

26. decembra 1990 je Skupščina RS na slavnostni seji vseh treh zborov razglasila izide glasovanja na plebiscitu, predsednik Predsedstva RS Milan Kučan pa je na podlagi 10. člena zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS predstavil poglavitne naloge za uresničitev plebiscitarne odločitve:

1. priprava in sprejem Ustave RS kot samostojne države spomladi 1991

2. oblikovanje lastnega gospodarskega sistema

3. urejanje odnosov z drugimi jugoslovanskimi republikami

4. prevzemanje pristojnosti, katerih uresničevanje je bilo preneseno na zvezne organe

5. zavarovanje in obramba suverenosti RS.

 Plebiscitno odločitev je bilo po zakonu potrebno uresničiti v šestih mesecih.

 Slovenski narod se je s prepričljivo večino skoraj soglasno izrekel za samostojno državo. To je dejanje njegove volje, za katero ni nikomur odgovoren, razen samemu sebi. In sam seveda prevzema tudi vse posledice te svoje odločitve. To je akt, ki je nasledek njegovega pojmovanja in razumevanja svojega položaja v danem družbenem okolju in zgodovinskem trenutku. Je akt, ki ga lahko sprejme samo zrel narod, ki se v popolnosti zaveda svoje lastne individualnosti, ki ima odločno voljo do življenja v zavesti svojih zmogljivosti, narod, ki je sposoben in pripravljen soočiti se z izzivi časa in okolja, v katerem živi.

Iz govora predsednika Skupščine Republike Slovenije dr. Franceta Bučarja ob razglasitvi rezultatov plebiscita


Literatura: 

Božo Repe: Jutri je nov dan. Slovenci in razpad Jugoslavije, Modrijan, Ljubljana, 2002

Enotni v zmagi. Osamosvojitev Slovenije, Nova revija, Ljubljana, 2006

Rosvita Pesek: Osamosvojitev Slovenije,založba Nova revija, Ljubljana,2007

Viktor Žakelj: Plebiscit 1990. Med politikanstvom, strahom in pogumom, Učila International, Tržič, 2010

Predlagaj popravek Predlagaj popravek